Spet na sever

Novoletne praznike sva z Nežo preživela okoli najbolj severnega švedskega mesta Kirune. Prvotni načrt je bil, da greva na Lofote, a je tisto območje zajela baje najhujša nevihta v zadnjih 30ih letih. Ker ju tudi na severu skandinavije bolj švoh zima, je bilo snega le ene 40 cm, povprečna temperatura pa je bila zmernih -10 stopinj. V Frankfurtu so nama založili prasico s plezalno opremo in ker so bili ravno božični prazniki, sva jo dobila šele čez 4 dni. Plezala sva bolj malo, malo zaradi slabih razmer, malo pa zato ker naju je zeblo v prste. Sva pa zato veliko tekla na smučeh, krpljala in se fjakala s haskiji (priporočam!). Poskusila sva tudi njihovo obliko turnega smučanja, ki je bolj prilagojeno ravnini in skromnim strminam. Smuči so nekaj med našimi turnimi in tekaškimi. Najbolj od vsega nama je v spominu ostal občutek divjine. Okoli mesta 200km v katerkoli smer ni namreč praktično ničesar. Ah in pa severni sij.