Zgodovina

Ob desetletnici PD Univerza (Današnje APD), DR. IVO VALIČ

V jeseni 1959 je poteklo 10 let, kar je skupina študentov planincev ustanovila PD Univerza. Pravzaprav je bila to le formalnost, saj je že pred vojno obstajala Akademska sekcija SPD, katere pomembno dejavnost je prekinila vojna vihra. Novo ustanovljeno društvo je prevzelo naloge in cilje bivše sekcije. Verjetno ni naključje, da se je ponovno formiralo planinsko društvo na univerzi razmeroma pozno po osvoboditvi. Jedro Akademske sekcije so sestavljali napredno misleči študentje, ki so se po večini pridružili narodnoosvobodilnemu boju. Nekateri izmed njih se niso več vrnili, drugi pa so po povratku zaradi različnih vzrokov zgubili stik z univerzo. Tako so bila potrebna skoraj polna štiri leta, da so se našli novi mladi ljudje z željo, nadaljevati delo predvojne Akademske sekcije. Ta si je s svojim delom postavila take temelje, da si skoraj ni mogoče predstavljati celotne planinske organizacije brez študentskega planinskega društva.

Tedanje razmere in svetla tradicija so omogočile razmah, ki ga je takoj po ustanovitvi doživelo društvo. Po kratkem času je bilo društvo postavljeno pred trdo preizkušnjo. Nesreča v steni Jalovca, ki je zahtevala življenje treh najbolj delavnih odbornikov, skromni materialni pogoji in še drugo je bilo vzrok, da je društvo preživljalo krizo. Kar precej časa je minilo, da se je ponovno opomoglo s pridobitvijo novih, delovnih ljudi in z razumevanjem odločilnih forumov. Kljub težavam, ki jih je imelo in s katerimi se še bori, se društvo lahko ponaša z lepimi uspehi od ustanovitve do danes.
Velika skrb je bila posvečena v zadnjih letih ustanovitvi sekcij in pridobitvi novih članov na nekaterih ljubljanskih srednjih in strokovnih šolah. S tem ukrepom se društvo hoče izogniti veliki fluktuaciji članstva, ki je bila značilna za prva leta in zaradi katere je imelo društvo bolj prehoden značaj. Številna predavanja in izleti, smučarski tečaji, skupinski pohodi po slovenski transverzali, lansko leto uvedeni tradicionalni mladinski planinski pohod pa tudi urejene propagandne omarice privabljajo vedno večje število mlajših članov. Tudi pridobivanju starejših članov je društvo posvetilo večjo skrb. S temi ukrepi izgublja društvo vedno bolj svoj prehodni značaj.

Društvo kot eno izmed redkih že ves čas od ustanovitve dalje smotrno goji turno in visokogorsko smučanje. Številni smučarski tečaji s sto in sto udeleženci, ki so se zvrstili z leti, so ena izmed najuspešnejših oblik dela med študenti. Izleti, planinska predavanja, vsakoletni meduniverzitetni orientacijski planinski pohodi, na katerih so društvene ekipe uspešno sodelovale, tradicionalno planinsko smučarsko tekmovanje pod Jalovcem za VTK memorial, ki ga društvo prireja skupno z alpinističnim odsekom in še vrsta drugih prireditev zahtevajo skrbne priprave in delo ter požrtvovalnost mladih organizatorjev in udeležencev teh prireditev. Vedno bolj se s svojim delom uveljavlja tudi fotoodsek.

Jedro društva tvori alpinistični odsek, ki se je ustanovil kmalu po ustanovnem občnem zboru društva (15. decembra 1949). Ta šteje sedaj 33 članov in 19 pripravnikov. Že v začetku je zavzel eno izmed vodilnih mest v slovenskem alpinizmu. Več let neprekinjeno uspešno prireja plezalno šolo, v kateri se vzgajajo novi, mladi alpinistični kadri, dalje zimske in letne plezalne tečaje, redna alpinistična predavanja itd. V 10 letih obstoja beleži več kot 1000 vzponov ne samo v ožji in širši domovini, ampak tudi v zamejstvu (Francija, Avstrija, Češka). Ne najmanj pomembno pa je, da večina njegovih članov aktivno sodeluje v splošnem društvenem življenju.

Od obstoja društva se je skozi njegovo delo kot rdeča nit vlekla želja po študentskem planinskem domu. Upravljati dom, ki bo osredotočil dejavnost in ki bo osrednje zbirališče študentske in srednješolske mladine ter njenih učiteljev, bi pomenil velik korak k razširitvi in utrditvi društvene dejavnosti. To se je pred dvema letoma ob razumevanju PZS tudi uresničilo. Društvo je dobilo v upravo kočo v Tamarju — v območju gora, s katerimi je tako tesno povezano. Sedaj si prizadeva, da ga čimprej uredi v prijetno planinsko postojanko, ki bo namenjena ne samo študentski mladini, ampak tudi vsem ostalim delovnim ljudem.
Z vso to pestro dejavnostjo je društvo vzgojilo v velikem številu svojih članov ljubezen do gora, ki jo sedaj na novih delovnih mestih po vsej naši domovini posredujejo drugim. To je največji in najpomembnejši uspeh in to je bil ter je še glavni namen in cilj študentskega planinskega društva.

 

PV 1959/05/193 - Fedor Košir: PD Univerza je slavilo desetletnico svojega obstoja

PD Univerza je slavilo desetletnico svojega obstoja. Kdor pozna delo društva, bo priznal, da je imelo poseben značaj, posebne cilje in poseben pomen za naše planinstvo. K uspehom društva iskreno čestitam in mu želim, da bi pod novim imenom, ki skuša še bolj poudariti posebni značaj društva, izvršilo vse tiste naloge, ki jih je na zadnjem občnem zboru ponovno prevzelo.

Naj bo naše Akademsko planinsko društvo nekako živo opozorilo na duhovne in materialne osnove, iz katerih je zraslo evropsko planinstvo. Gorski svet je odkril znanstvenik, ne športnik. Hkrati pa je odkril novo, silno področje za športno udejstvovanje človeka, ki se je najožje povezalo s kulturno, idejno in socialno problematiko. Zato si je ta šport lastil toliko važno vsebino, da se je čutil bližje kulturi kakor fizkulturi. O nobenem drugem športu se ni napisalo toliko knjig, pri nobenem drugem športu se ljudje ne ukvarjajo z ideološkimi vprašanji v toliki meri.

Naj bo to društvo stanoviten pobudnik za kvalitetno, vsebinsko rast in bogatitev slovenskega planinstva. Iz visokih ciljev, ki si jih je izbralo, naj vre moč, vztrajnost in samozavest, da jih bomo s skupnimi močmi dosegali in s tem storili svojo dolžnost.