Trije Akademci iz Logarske doline na Tursko goro, po smeri Bela piramida, Tschadova smer III+/2, 300 m

Včeraj smo se trije Akademci - Alen, Klemen in jaz - podali v Belo piramido, Tschadovo smer III+/2, 300 m.

 
Že ko smo hodili do koče pod okrešljem, smo občutili da je pretopel dan. Pri koči smo si še enkrat pogledali smer, opis in se zazrli v skalovje nad kočo. Vstop v smer smo hitro našli, saj je šesterica ljudi pred nami naredila gaz. Vstop je pravzaprav žleb med dvema stolpoma, desnega imenujejo Piramida.
 
Klemen je hitro hodil in plezal (ker on zdej hodi s punco) in je vodil celoten vzpon. In celoten vzpon nosil vrv, da se ve Tongue. Midva sva mu sledila. Že kar na začetku nas pričaka kratek ledni skok, sledi pa mu snežišče. Nadaljujemo po strmini navzgor, preko novega skalnega skoka do novega snežišča, kjer nas pričaka pravo poletno vreme. To ni pomlad, to je poletje, je bilo slišati iz Klemnovih ust. Krema za sončenje je bila zelo dobrodošla stvar, prav tako bi si takrat želel, da zjutraj ne bi pozabil sončnih očal.
 
V zgornjem delo vzpona nas je čakala prečka pod previsi in takoj za tem gladka in izpostavljena plošča, z zabitim klinom za varovanje. Preko te prečke smo se navezali in se pomikali kot naveza treh. Klemen je poskrbel za varovanje, Alen pa me je opremil z nekaj nasveti o varovanju v snegu in premikanju naveze treh na eni vrvi. Nad strmim kaminom je izstop iz stene. Ker je na vrhu pihalo z močnimi sunki smo se takoj odpravili proti Turskem žlebu, se pomaknili za skalovje, si privoščili malico, ter se odpravili po žlebu proti Okrešlju.
 
Vglavnem, super tura, hkrati pa še poučna. To sem tudi potreboval, saj bom moral čez štirinajst dni vse to znati Laughing out loud
 
Na poti proti prestolnici smo se ustavili še pri Klemnovih domačih - na joti, štrudlu in kofetu. Odlično za konec ture!
 
PS: nekaj slik je Alenovih, nekaj mojih!
PS2: Alen mi je dal žegen da ponovno napišem novico, ou jee Tongue