Spominska Dr. Ažmana, Veliki Draški vrh

Po sobotnem plezanju pri izviru Mirne so včeraj prišli na vrsto hribi. Ker nas je Nejc pretrašil s poročilom o trenutnem mrazu vključno z nohtanjem in "kot cokle okornimi plezalniki", sva z Domnom izbrala eno prijazneših severnih sten, in sicer Veliki Draški Vrh ter Spominsko smer Dr. Tomaža Ažmana. Smer se ponaša z res odlično skalo in lepim plezanjem, najtežje pa je bilo v prvem raztežaju, začetek iz "snežne luknje" z mokrimi plezalkami in otrplimi prsti, in potem še za povsem neprepričljiv vtis  poskrbijo soplezalčevi pogledi na nameščanje preštevilnega varovanja v stilu "a ne bi ti še mal plezal, ne pa da ves čas luknje za frende iščeš, nimava cel teden časa"). Sej potem do vrha pa je steklo:). Ves čas sva srečevala ali vsaj slišala z Rokom in Davorjem, ki sta plezala sosednjo DKV. Dober dan je bil.

toni