Pocarji v Pocarski

pôcar -ja m (ȏ)

pog., slabš. počasen, nespreten človek

Miniaturna polička v napol zasneženi plati popusti in nekaj trenutkov zatem se znajdem par metrov pod zadnjim varovanjem(svedrom).  Napol v snegu napol na vrvi razmišljam kako in zakaj sem pristal na to turo.

Sandi že od začetka zimske sezone ''podmazuje'',  da želi splezati kako nasvedrano smer v škotskih razmerah (pogled usmerja proti Ratitovcu). Omembi take izkušnje se težko uprem in Sandi to ve, a žal se najine časovnice ne poklopita.  V času usklajevanja v igro vstopi tudi Gal. Drugi teden marca se skuje plan, da se proba Pocarsko smer v Mali Mojstrovki.

Nedelja(15.) ob 5ih zjutraj, se na poti malo v šali malo zares sprašujemo zakaj sploh rinemo tja v tako vreme. Moto, ki sem ga omenil  je, '' al bo ful dobr, alpa bo tok slabo, da bo dobra izkušnja!''. Prve dva raztežaja sem že v avtu rezerviral jaz, a sta bila samo gazenje po slabo sprijetem mokrem,  snegu s slabo skorjo (plezati smo začeli okoli 8ih). Prosim za še en raztežaj in fanta mi seveda z veseljem ustrežeta, saj kamin samo skozi priprte oči zgleda prebavljiva plezarija. Sidrišče na koncu 3. raztežaja najdem čisto ponesreči z veliko kopanja. Ne spomnim se kako sem se pustil prepričati v plezanje še 4. raztežaja, pokončna slabo pobeljena stena z malo opastjo na začetku ni izgledala mamljivo. Čez rob se je pojavil platast žleb, v katerem je bil sneg bolj v napoto kot v pomoč. Ob plezanju raztežaja mi za polno mero prej omenjenega mota, zmanjka kompletov in proti koncu v dva svedra vpnem vponko frendov in skoznjo vrv. Štant se je čudežno pojavil ob kopanju nepredelanega snega in močne želje po njem. Platast raz nad njim ni izgledal prebavljiv z derezami in cepini, sploh pa ne brez kompletov. Sandi prvi pripleza, in jaz se opravičim, '' sori, sam sem nujno rabil nekaj popit na štantu''. Odgovori mi ''vse okej, sej si plezal cug skor uro pa pol'' , ko mi to pove se zavem kako mi mentalna in fizična utrujenost počasi prebijata skozi mentalni oklep. Na štantu omenim, ali me je kdo pripravljen zamenjati za ta zadnji raztežaj, ker pa ne dobim zadovoljivega odgovora samo: ''če RES nemorš, grem loh js'' oz. ''ajde še ta cug, pa boš celo smer naprej zlezu'', se odločim nadaljevati, saj me nesigurnost vseh treh ubija. Na detajlu plate k sreči še vpnem sveder, a padem, kar pa me je zares streznilo. Derezo popravim nazaj na nogo se potegnem do mesta kjer sem padel, poiščem ''hooke'' in stope ter nadaljujem s plezanjem. Izstop je bil čisto zasnežen, slab sneg čez pas v 40stopinj naklona me pripravi do tega, da priplavam na greben, poiščem dobro poko in nabijem sidrišče. Zaradi količine snega na izstopu, originalnega sidrišča nisem bil željan iskati. Po grebenu in v desno pobočje  pod zloveščimi opastmi, do normalke pa je nadaljeval Gal. Konec ture je popestrilo sonce, kjer smo se odločili za prvo malico dneva (ob približno 5ih popoldne). V avtu pa se odločimo za nujen postanek v Bivaku V, kjer predelamo celoten dan.