Dolina Krma in klasike

Tako je naneslo, da sva se kar dvakrat navezala na vrv z Galom Sajkotom in obakrat plezala v Krmi, s čimer ni pravzaprav nič narobe, saj ta ostenja ponujajo mnogo zanimivih linij, zadnje čase pa tudi še najenostavnejšo logistiko, kar zadeva parkirno mesto. Najprej sva se podala na plezanje v petek, ki so ga verjatno mnogi povezali skupaj z državnim praznikom in bili tako štiri dni dela prosti. Izbrala sva smer, ki sta jo 1928 prva preplezala Pavla Jesih in Miha Potočnik. Gre za eno najpopularnejših in zelo pogosto plezano smeri v tej okolici. Pri Kovinarski koči je bilo kar nekaj vozil, ampak stena je začuda samevala. Po svoje je bilo to dobro, saj se nama ni bilo treba bati projektilov iz stene nad nama. Detalj smeri, znamenit globok kamin IV+, sem velikodušno prepustil Galu. Ker je bil zaradi nedavnih padavin in algaste stene nekoliko masten, se ga je sprva lotil "na plato", zaradi obilice klinov mu je dišala desna plošča. Ko pa je videl da bo lažje s klasično hribovsko metodo "na kamin", je lepo nadaljeval po hribovsko . Smer v nadaljevanju nudi presenetljivo lepo plezarijo z ozirom na ne preveliko težavnost. Izstopila sva po modernem izstopu čez plošče in zajede v okviru štirice. Za originalen izstop se je sicer treba malo spustiti v nekakšno grapo in po lahki plošči-rampi ven.

Včeraj pa sva imela načrt plezati v Steni, vendar se ob točno 6. uri zjutraj rampa zaradi zasedenosti parkirišča v Vratih ni hotela odpreti. Kar je po svoje zanimivo, saj se je običajno ob tej uri še vedno našel kakšen prostor. Zato sva na hitro skovala rezerven načrt, in se odločila za smer DKV v Velikem Draškem vrhu. Jaz sem jo sicer plezal lani, vendar mi je ostala v tako lepem spominu, da odločitev ni bila težka. Gal pa jo je plezal prvič in imel zato dodatno motivacijo. Tako sva v hitrem tempu dostopila pod steno in spodaj srečala še navezo mojih prijateljev iz AO Rašica, Marušo in Matevža, ki sta ravno vstopila v spominsko smer dr. Ažmana. O smeri Dolar-Kilar-Vavken ni kaj dodati, saj po lepoti plezanja v svoji kategoriji resnično izstopa, notri je veliko klinov in možnosti nameščanja premičnih varoval. Plezala sva menjaje v vodstvu, Gal pa je spet pokasiral detajl, previs v petem raztežaju. Ker se sem in tja obe omenjeni smeri precej približata, smo s sosednjo navezo lahko občasno malo klepetali . Zanimivo, da kljub soboti in lepemu vremenu poleg nas v ostenju ni bilo žive duše, saj so se ob taki priložnosti še nekaj let nazaj običajno pod smerjo pojavile vsaj dve ali tri naveze. Ker smo s sosednjo navezo izstopili istočasno, smo zgoraj na soncu in udobnem travniku še malo pokramljali in zatem skupaj sestopili po poti okoli Tosca in čez Bohinjska vratca nazaj v Krmo.