Triglav, Skalaška z Ladjo (V+, 1000 m)

V soboto sva skupaj z Marselom v zgodnjih urah štartala iz Ljubljane proti Vratom. Zgodnjih? Ja, ob 3.30 štart v upanju, da čim prej prideva nazaj v dolino in proti domu. Prihod v Vrata nama je napovedal, da ne bova sama. Kar nekaj navez se je že pripravljalo v teh zgodnjih urah, pa pod steno so čelke blinkale kot zvezdni utrinki, tako da ni bilo nič od obetajoče samotne plezarije.

Kako urco nama je vzelo za dostop v temi, nekaj nujnih človeških potreb/opravkov in potem čas za plezarijo. Kar se tiče orientacije smer ni zahtevna, tako da ima Mihelič lep in dober opis. Bil sem edino razočaran, ker nisem našel v smeri Tonijevga zloglasnega štumpfa, ki naj bi nekje pod steno ležal že od pamtiveka

V štric z nama je plezala še ena naveza in smo se stalno prehitevali, enkrat eni enkrat drugi v ospredju. Moram priznat, da mi ni bilo prijetno, ko sva skasirala en orng kamniti slap, pa še nekaj manjših. Posledično je vso to izmenjavanje in prehitevanje zahtevalo svoj časovni davek, kar naju je oba presenetilo, da sva rabila za plezarijo s kratkim počitkom na Gorenjskem turncu kar 9h. Imela sva v planu, da prideva v dolino že ob 16-17h, dejansko sva pa prišla šele ob 21.30.   Največ časa sva porabila v drugem raztežaju in v Ladji na detajlu, ko sva čakala navezo pred nama.

Sestop sva opravila po poti čez Plemenice ob prečudovitem sončnem zahodu v spremstvu dveh "zlatorogov". Abnormal kako se vleče pot od Luknje do Vrat   mislim, da se jo bom izogibu v prohodnosti, če se bo le dalo... Aja pa še en problemček se je zgodil, ko sem si točil vodo pri potoku, se kar od enkrat v temi za mojim hrbtom pojavita dva nizozemca (en je bil veslač s svetovnega prvenstva na Bledu, v spremstvu očeta), ki sta me "zelo lepo" prosila, če gresta lahko z mano do Aljaževga doma, ker nista imela čelke in sta si svetila z enim mobitelom. Sestopala sta pa ravno tako čez Plemenice... FUUUF???