Stetind

 

Pred parimi dnevi sva z Nežo splezala na Stetind, eno najbolj prepoznavnih norveških gora. Nanjo ni speljane nobene lahke poti, najlažja smer (najin sestop) ima en raztežaj ocenjen s 4+, ostalo pa je zelo izpostavljeno poplezavanje po grebenu. Midva sva splezala smer Sydpillaren, (VI/V, 500m). Za samo smer sva porabila 6 ur. Od avta do avta pa dobrih 12. Najprej sva si podaljšala pristop, ker v megli nisva videla stene, kasneje sva dohitela norveško navezo (od avta sta odšla 5 ur pred nama) in spet čakala slabo uro. Skala je enaka kot na Lofotih, brez enega krušljivega dela, plezanje poteka večinoma po sistemu zajed, detajli so  zgoščeni v zadnjih 100 metrih. Sestop po normalni smeri je kar zamuden, na grebenu sva ostala navezana ( Neža ne mara izpostavljenih grebenov Smile Smer je popolnoma neopremljena.

Dva dni za tem sva stala na vrhu Kebnekaiseja, najvišje švedske gore (2113m). Tokrat sva se zaradi Frančka izognila plezanju in za pristop izbrala normalko.

Pozdrav s severa.