Plezarija julij

Svet odraslih je u bistvu kr krut, napram prejšnjemu poletju med tednom zabijam mejnike pa plezam po gradbiščih, za kline in skalo pa na žalost ostanejo samo vikendi.

Prvi vikend v juliju smo bili na Korošici, kjer sva se s Tino spravile plezat GG (V+, 390 m). To smer sem plezala že prvo leto s Tonijem in Katarino, ampak očitno ni ostalo kej dosti v glavi, ker sva po tretjem cugu mal zalutale in pristale v Tik pred dvanajsto. Najprej nisva niti opazili, potem je bilo pa naenkrat en kup enih svedrovcev in je stvar postala čudna. Odločili sva se, da bova poskusile splezat in nama je uspelo. Ni šlo čist prosto (na detajlu sem se usedla), večje drame pa na srečo ni bilo. Nekako sem se spomnila štanta, kjer se križata obe smeri in sva od tam nadaljevale po prvotnem planu (torej GG). Verjetno gre zahvala dvema matičarjema, ki sta naju moralno spodbujala pod steno in s koristnimi nasveti pripomogla, da sva se rešile iz zagate. Če ju ne bi bilo, bi še vedno visela sredi stene in objokovala svojo usodowink

Vikend po Korošici sva se z Manco podali v Srebrnjak v Bratovsko (V+/IV+, 450 m). Odpravili sva se že v soboto zvečer, prespali v zapuščeni planšariji in se zjutraj spravile naprej pod steno. Od parkirišča do planšarije sva potrebovali dobro uro, naslednje jutro pa še slabo uro do vstopa v smer. Sama plezarija me je pozitivno presenetila, saj smer poteka po kar dobri skali, predvsem pa v lepem ambijentu. Navdušila naju je predvsem divijna in neobiskanost teh koncev. V dnevu in pol sva naleteli zgolj na dve pohodnici. Za sestop je urejen abzalj, v spodnjem delu pa iščeš prehode med ruševjem.

Prejšnjo nedeljo sem svoj rojstni dan preživela v Debeli peči s Tino in Urško. Plezale smo Severovzhodni raz (IV+/III-IV). Vstop smo poznale, sama smer pa je presenetila s parimi dobrimi raztežaji. Na vrh smo priplezale po cca 7 urah plezanja… mogoče moramo naslednjič mal manj govorit pa hitreje plezatsmiley Predvsem pa kašno uro prej vstopit. Babe pačcool

V soboto sva z Lukom v zahodni Triglavski steni plezala Serenado (VII-/VI-VII, 400 + 200 m). Konstantna smer v dobra skali, z izjemo najtežja cuga, kje naletiš na nekaj podrtih mest. Najbolj me je presenetil prvi cug, kjer je dejansko treba kar takoj začet konkretno plezat (glede na oceno pričakuješ mal lažje uplezavanje). Tudi sama opremljenost smeri ni najboljša, večrat je treba zabit tud kakšen klin. Za izstop sva izbrala še 200 m plezanja, ker je Luka hotel še mal povadit za GV-ja (računa zaenkrat še nisem dobilacheeky). Drugače pa lepa smer, res se naplezaš.

Lp,

Petra