Matic, nisi sam!

Ker je prof.Kozina dal pobudo, objavljam venček parih poletnih vzponov, ki so mi šli tko al drugače k srcu:

1. Igličeva v Rinki z Volčanjkom (AO Bovec). Štop do Logarske večer prej, ker je rajnka Oplova Astrid umrla, zgoden štart zarad napovedanih (in uresničenih) neviht okrog 12ih in super smer. V spomin gre, ker je to končno moja prva cug-cug smer v časovnici (od takrat naprej plezam samo še ob večji verjetnosti neviht ...), ta težja varianta desno od kamina v zadnjem delu smeri je pa tud fajn. Prle v knjigi omenja nek Belkotov strah na tem mestu, ko je soliru, zato sva šla prevert. In se splača.

2. Jubilejna v Dolgem hrbtu (V/IV, 500m) z Artačem. Ker sva se s Kernom večer prej med frizbanjem poškodvala, sva šla namest v Trikot v Jubilejno. Glede na napovedi o pretežno brezvezni smeri, se nama je zdela zlo solidna. Smer absolutno popestri varianta po kaminih namest po grapi v zgornjem delu, sploh če so mokri in če si naveza podaja kamne ("če se med frizbanjem poškoduješ se boš pa ja tud med plezanjem")

3. Spominska Srečku Rihterju v NŠG (VI-/V+, 300m) z Lauro Domč (Matica). Super ta dolg kaminski V+ cug, ta težji cug, ki je pripradu Lauri se mi pa v resnic ni zdel posebi lep. Ampak Lauri je bil, tko da obstaja 50-50 šans, da je zlo lep. Sledil je precej dolg ampak lep sestop na Krk

4. Milijarda v Rjavini (V+, 500m) z Artačem. Ta tura mi je pa po pravici ena ljubših do zdej! Zjutrej je sicer kazal, da bova v "samotnem" Kotu ne najbolj samevala. Na parkingu je bil en kup avtov (milijarda?), 1 navezo sva prehitela na skoku, še 2 človeka sta bla pred nama na melišču pod steno, pol pa do konca dneva teh (niti drugih) ljudi nisva več srečala. Boh ve kam so šli. Razen prvih 2 cugov in izstopa se celo smer kar pleza, zato se nama je zdela lepa. Skala je bomba, razen v zadnjem kaminu, ki mejčken pokvar vtis, klini so pa dokaj redki (milijarda?), razen večine štantov. Smer se konča precej pod vrhom Rjavine do kamor sva še cca. 1h razvezana plezala po grebenu (I-III), do avta je pa z vrha še okrog 1600m (milijarda?) višincev tko da je to po najini oceni ena zlo lepa in polna tura. Na srečo sva se morala na poti dam ustavt pr Tadi in pojest en kup hrane (milijarda!).

p.s.: dam obljubo, da bom v bodoče nosu fotiča, ker sem na vseh fotkah jaz in mi je kr mal nerodn. Za ubit monotonost foto subjekta prilagam kozla in artačeve noge. Teh je v Kotu milijon. Kozlov.