Dva Akademca v Steni, Kratka Nemška, Zimmer - Jahnov izstop IV-/II-III, 800m

Predvčerajšnjim sva se z Alenom odpravila v Vrata, kjer sva prespala med ruševjem na poti do Stene. No, spala prav veliko nisva, ker so naju napadale miši. Od polnoči do četrte, kolikor sva imela namen spat, se je vseskozi nekaj premikalo in šumelo okrog naju. Sem si mislil, naredte mi karkoli, samo vrv mi pustite pri miru!

Zjutraj sva ob rani uri že videla prihajajoče svetilke. Treba je pospravit spalnico in odhitet proti Steni. Ravno ta čas so se k Steni odpravljali Matičarji. Spustili so naju naprej, tako da sva lahko prva začela s plezanjem. Čez kako uro je bila v smeri že prava gužva. Vse se je prepletalo. Eni navezani, drugi solo. Ene naveze so se premikale proti Nemškemu turncu, spet druge so posedale nižje spodaj.

Na Namškem turncu je bilo prav lepo posedet in se razgledat naokrog. V vpisno knjigo se nisva vpisala - se bova drugič, kao. Sledilo je nekaj nenavezanega sprehajanja po Zlatorogovih policah, kjer sva se ločila z Matičarji. Oni naprej po dolgi Nemški, midva v Zimmer - Jahnov izstop.

Z vrha Zimmer - Jahna sva opazovala premikajoče naveze po Nemški in pogledovala proti sestopu. Sledil je doooolg sestop, sploh zadnja mučna ura, ko hodiš brez vode v nahrbtniku, spodaj pa slišiš žuborenje iz Vrat.

Alen, si se že spomnil, kakšna je bila tokrat zgodba?

 

Fajn je bilo prvič v Steni.