Dva akademca dvakrat v Steni

Beseda je dala besedo, zato sva se z MarselomŠ sredi meseca podala v Steno. Skalaško smer z ladjo sva si ogledovala že na poti do Stene, ob prihodu pod smer pa ugotovila, da ne bova sama. Pred nama so ravno začenjale tri naveze. Prva v Skalaški s Čopovim stebrom, ostali dve pa isto kombinacijo smeri kot midva. In začelo se je čakanje na vstop in čakanje na vsakem stojišču. Ker sva imela na gorenjskem turncu že vsega dovolj, sva naredila res kratek postanek in se prva napotila proti Ladji. Ladja je polno nabita, tako da ti prej zmanjka kompletov kot že nabitih klinov. Na vrhu ladje sva se razvezala in solirala še zadnjih dvesto metrov smeri.

Fajn, zmatran dan, je bil.

Ker pa v tem poletju Stene še ni bilo dovolj, sva se z DomnomP ponovno odpravila tja. Izbrala sva Peternelovo smer. Tudi tokrat sva prišla v smer kot druga naveza. In se je začelo - za naju prepočasno plezanje. Domen je pizdil, jaz ga miril, da tako pač je. Vmes sva imela ogromno časa za branje opisa, branje skice ter reševanje sveta. K sreči se naveza pred nama na Skalaškem turncu ni odločila nadaljevati navzgor, tako da je bila smer spet frej. Prvotni plan Peternolove s čopovim stebrom se je v popoldanskih urah izkazal za neuresničljivega, tako da sva iz Stene izstopila z Ladjo. Na gorenjskem turncu sva prestavila v višjo prestavo, tako da sva z Ladjo opravila v zavidljivem času.

Domen veliko in hitro govori, kar pa je najboljše, veliko in hitro pleza. V vodstvu je preplezal ključna raztežaja Peternelove in Ladje!

PS: kdor bo v prihodnje plezal te smeri naj na vrhu v eni luknji poišče Domnov tobak (hvalažen ti bo), na sestopu čez luknjo pa Marselova očala (hvaležen ti bo). Mislim, da jaz nisem nič pozabil/izgubil

Tudi tokrat je bil fajn dan. Zdaj pa kam drugam kot v Steno, dovolj je bilo, mudel