DKV v Velikem Draškem vrhu

Pravkar se je zaključil 3-dnevni dopust v Bodeščah, kjer smo počitnikovali tečajnici Iza in Tada, znameniti alpinist Matic in prijatelj Nace. Prvi dan smo plezali na Bellevue-ju v Bohinju, nato skakali v jezero in jedli pice. Potem smo šli v Bodešče do Tade, kjer smo se »pripravili« na turo za naslednji dan. 
Vstali smo ob 5.30, spili kavo, pojedli zajtrk, Matic pa je bral Novice. Časopis je bil očitno zelo zanimiv, saj smo zaradi tega odšli od doma šele ob 7h. Nace ni šel v hribe, ampak v Tržič, mi pa smo se odpeljali do Krme in z avtom prehiteli ene Matičarje, ki so nas potem prehiteli peš. Napotili smo se proti Velikem Draškem vrhu. Dostop je bil kar švicarski, hodili smo 300 let, vmes prehiteli še kolono počasnih planincev. Ko smo jih prehiteli s hitro hojo, je Iza omagala in počasnele so jo prehitele nazaj. Nato smo prišli do stene in robo prepakirali v en ruzovk.
Tekom dneva sva spoznali, da ne smeva poslušati Matica glede prehrane: «Sendviče pustita kle, da bo ruzovk lažji, mi v hribih nikol nč ne jemo«. Nato smo začeli plezati, bilo je super, ves čas pa nas je vztrajno spremljalo milijon brnečih muh, takoimenovanih motork. Smer je bila polna presenečenj, naleteli smo tudi na akademca Kneza s prijateljem, vendar sta nam hitro pobegnila naprej. Zgleda sta se ustrašila dveh punc. Stena nam je ponudila tudi zanimiv predel, katerega smo poimenovali hladilnik, saj je iz velike luknje pihal zelo mrzel veter. Od tod najbrž tudi pregovor, da piha kot iz pizde. Za nas je bil to detajl smeri, saj smo tam zaradi zimskih razmer težje plezali. 

Šefe Matic naju vedno krega, ker si ne zapomniva, kje in kaj plezava, zato sva si tokrat zadevo olajšali z asociacijo: DKV= »Dej Kurca Vn«. V resnici so to neki priimki… Med plezanjem naju je Matic ves čas bodril s prepevanjem. To naju zelo motivira, saj veva, da bolj kot je glasno petje, bližje sva štantu.
Po stotih letih smo končno prišli na vrh, pojedli par drobtinic, ki smo jih imeli sabo, nato pa se odpravili dol, saj nas je čakal najdaljši sestop na svetu, trajal je 600 let. Vmes smo za par minut počili pri Vodnikovi koči, kjer smo od zunaj vohali golaž. Nato smo srečali tudi gamsa, ki je ležal na snegu, a se je ustrašil Tadinega padca in pobegnil. Ko smo prišli do ruzovkov, sva sestradani pojedli sendvičke, Matic pa je še vedno trdil, da sploh ni lačen. Čakala nas je še pot do avta v Krmi, ki se je vlekla v nedogled.
Končno smo prišli do avta in se odpeljali na Kredo v Radovni, kjer nas je Izina mami Mojca pričakala s okusno večerjo. Jedli smo krape (to so neke vrste štrukli iz ajdove moke, Matic in Nace sta jih jedla z ocvirki). V vodo se nismo vrgli ker smo pusiji. Nato smo se odpravili v Bodešče, kjer smo preživeli preostanek večera in kovali načrte za naslednji dan, nameravali smo iti na Debelo peč. To nam seveda ni uspelo, saj smo predolgo spali in zabluzili cel dopoldan. Šli smo se kopat na Kredo, nato pa domov vsak v svojo smer in tako se je zaključil zabaven dopustek. Bilo je fino in zabavno.

Lep pozdrav, Iza, Tada, Matic in Nace. 

Komentarjev

Slika uporabnika Simon Černe

Re: DKV v Velikem Draškem vrhu

Ob branju zgornjega sem se kar nasmejal Laughing out loud Zakaj tako kratka zgodba, glih začel sem brat, pa je že konec Laughing out loud

Drugač pa - očitno je smer DKV kar popularna med akademci. Včeraj sva jo lezla z Denisom, nad nama so bili kamničani (kasneje tudi ob nama na pivu), levo pa GV-jevc in bodoči GV-jevc.

Smer je zmerno do pretežno lepa, takšno je bilo tudi vreme, ko nas je proti vrhu lovila nevihta, tako da smo nekaj deset minut vedrili v gornji luknji.

Sestop pa ubije, to je (morda) razlog, da sedaj pišem komentar, namesto da bi danes plezal Laughing out loud