Mimikrija, švic in smeh

... ali tečajniška tura po brezpotju z vežbanjem postavljanja varoval.

Bi šli? Ne bi šli? V soboto? Ne, raje nedeljo? Ne, smo rekli soboto. Ok, gremo v soboto ... Pa smo šli. 10 nadebudnih tečajnic in tečajnikov, tafrišnih, ostali manj frišni, netečajci, med njimi tudi inštruktorji in inštruktorica.

Sopari ob 7:30 zjutraj, potu v očeh, komarjem in klopom navkljub smo se imeli fino. Maša nam je povedala, da so čudne ose, ki nam vztrajno težijo pravzaprav muhe, ki prakticirajo mimikrijo. Odkrili smo, da smo skupinsko nadarjeni za pretiravanje, dramo in interpretiranje. Za variacije in interpretacije nas vprašajte v živo, ker je Slovenija majhna in se vsi poznamo. Pa da ne bo zamer. Čeprav unadva simpatična, ki sta šla plezat GG in sta nas prehitela pri abzajlu, se lahko javita . Sicer je bil pa cilj dneva, da hodimo po brezpotju, treniramo poznavanje domačih gorstev in rokovanje z varovali. Oz. zabijanje in odbijanje klinov, ker za jebice in frende itak nismo našli mnogo zares primernih špranj. Pred soparo smo bežali na potki proti Srebrnem sedlu po Repevem kotu navzgor od doma, ki je bil zaprt za kavo in pivo ob začetku in konce ture. Ustavili smo se pri instagramarskih tolmunčkih (nisem na Instagramu, zato ne vem imena), se napojili in osvežili, Jaka in Nace sta se šla reševanje rdečega pokrovčka, ostali smo basali piškote. Ker smo se vlekli čez razbeljene skale in se zavlekli v vsako senco na poti, smo bili za vzpon na Planjavo malček pozni. Spustili smo se do Petkovih njiv, kjer smo okupirali balvane in jih malo obklesali. Spustili smo se čez melišče pod Vežico in abzajlali nekje pod Šraj peskami. Orglic nismo videli, zadnje pol ure nas je motivirala misel na hladno pivo, ki smo ga spili nekje pri Kamniku, ker dom prikladno zapre svoja vrata ob 18.uri. Po evalvaciji ob pici smo se spokali domov.

Foto material smo prispevali: Alenka, Julija, Luka, Pia, Sara, Tjaša in Vita