Ker je še vedno zima :)

No, ker še vedno vladajo take prave zimske razmere, na kratko o mojih preteklih

Če sem se lansko zimo več al manj postapljala v pršiču, sem letos ful več v hribih

December: Čez Amfiteater na Široko. Zaradi slabega snega obračamo tik pod vrhom Široke peči (z Nacetom in njegovim bratom Juretom), JV greben Dolkove špice, kjer obračamo, ker smo bili prepozni in bi zamudili akademski občni zbor (z Dejanom, Nacetom, Jakom in Tadejem); ampak reees luštno poplezavanje; Župančičeva grapa na Vršiču z Dejanom in Janom Jasničem (ČAO). Dva dni za tem z Janom obračava na Visokem Rokavu, sneg ne drži popolnoma nič. Sva pa za-pustila dva klina notr, kdor prvi pride prvi melje

Januar: začetek leta se naredijo dobre razmere in z Nacetom zlezeva prva dva cuga Desnega slapu pod Prisankom, ustavi naju tanek led v naslednjem, ampak z nekaj improvizacije prlezeva do vrha . Nekaj dni za tem se s Petro namakava v Centralcu v Tamarju, po prvem cugu se premakneva v desnega, ki je bolje narejen. Z Janom greva poskusit na Kočno, čez ferato Češka koča (te ferate pa so safr:D), pa spet zaradi slabega snega obračava. Z Igorčkom pred službo par dni kasneje plezava Šijo Brane. Res luštna smer! V zadnjem tednu januarja šibnemo za en teden v Švico (Anzere)  z Tinkaro, Janom  in Lovrom; vsi ČAO, kjer plezamo, ledno plezamo, turno smučamo. Z Janom splezava na vrh Wetzsteinhorn ou Sex des Molettes (2782), po smeri, ki sva si jo nekako začrtala sama, iščeva najbolj logične prehode v ledu, skali, in do riti se udirajočem snegu. Ob sončnem zahodu nama uspe zlezt na vrh in neskončno sva hvaležna, da so ostali prijatelji na vrh dostopali po normalki, kar nama je pri sestopu v temi v veliko pomoč. Par dni za tem se nam že kolca po ledu in z Tinkaro in Janom splezamo Fortuno pri Rabelskem. Led že mal slabo drži, tko da uspem fino namočit svoje noge

Februar: Na Prešerna se z Janom podava na SZ greben Begunjščice, kjer vladajo super snežne razmere, z minimalnimi skoki. Z Igorčkom spet pred službo v KSA, lotiva se Bosove in šibneva še na Kaptansko glavo. Mene mika še grebenčkanje do Brane, pa se mi menda že mudi v službo. S Petro, Dejanom in Nacetom plezamo JZ greben Grintovca, na vrhu doživimo manjši incident s pripadniki Greendregonsov, ki mečejo petarde. Marsikaj hodi v hribe, ja!

Govori se, da so tudi v Storžiču dobre razmere, zato gremo z Petro, Nacetom in Jakom pogledat Mladinsko. Razen enega dela, kjer smo se varovali je sneg držal odlično. Luštna smerca, greben mi pa ne bo ostal ravno v lepem spominu, glede na to, da smo bili na vseh štirih, da nas ni odpihnilo
Ker Slovensko sanjam že od lani, se dva dni za tem z Nacetom, Janom in Dejanom podamo v Vrata. Avto ostane v Mojstrani, do bivaka po cesti bi skor rabli dereze (ledeno). Ker je seveda treba tolk daleč peš so Vrata popolnoma osamljena (a je lahk še kej boljšega?? V bivaku prespimo, zjutraj pa se zgodj odpravimo v steno. Razmere noro dobre. Manjše pomanjkanje snega v belih plateh ter kopna Bučarjeva, ampak se da čez bp. Precej pred poldnevom smo že na vrhu smeri, odločimo se za daljši sestop za Cmirom, nazaj v bivak po robo, tko da na piru sedimo že krepko po sončnem zahodu. O vseh kilometrih, ki smo jih prehodili v tistih dveh dneh, pa ne bi

Marec: s Petro prvo nedeljo v marcu v službi in po njej hitro šibneva na Begunjšico, Lenuhovo. Ok narejena, nič posebnega. Dva dni kasneje greva pogledat Kranjsko poč. Po parih cugih obračava. Ugotovim, kolk "jajc" je v resnici treba met za plezanje pozimi, sploh ko ni nikamor za dat varovanja. Prevzeli so me opisi smeri v severnem ostenju Mangarta in z Janom ciljava na Severno grapo v Vevnici. Pod prvim težjim skalnim skokom nama ne preostane drugega, kot da spet obrneva. Stena spušča grozne bobneče zvoke, slapovi snega po skalah se ne ustavijo. Par dni za tem letim na Kalško goro, prepričana da bo dovolj en cepin. Presenetijo odlične snežne (ledne) razmere in ne vem če sem si že kdaj bolj želela imet s seboj še en cepin

S Tratarjem med tednom po frišnem sneženju po Pripravniški pičiva na MM in se bo hudem pršiču odfurava v dolino. Ker že dva tedna sanjam Teranovo, se me usmili Nace. Razmere so tako dobre, da so štriki ves čas na ruzaku, midva pa na vrhu že pred zvoncem za prvo šolsko uro. Ker sva čisto navdušena, se odločiva, da greva pogledat razmere še v Skuto in splezava Grapo v Skuti s severnim stebrom Skute. Skratka ful ene Skute . Tudi s to smerjo nimava večjih težav, le te pa se začnejo s sestopom. Iz Skute prečiva do Štruce. Gledava Mlinarsko sedlo, ki nama popolnoma neprehojen čisto nič ne diši (sestopa niti ne poznava), zato greva do Cojzarce in tam do kmetije Suhadolnik, kjer naju na srečo že čaka prevoz, ki naju zapelje nazaj na Jezersko. Hvala!! Ena izmed lepših tur letošnje zime! Konec marca pa sva šla z Janom pogledat še razmere v  Julijcih. Cilj je Razor po Kugiyjevi oz Zimska smer. Odvisno od razmer. Zgrešiva vstop in greva čisto previsoko, iščeva možne prehode, poprečiva polovico severne stene Razorja, na neki točki pomoje celo ujameva Kugyjevo in navdušena šibava navzgor. Malo pod sedlom naju ustavijo navpične skale, ki ne nudijo več nekega logičnega prehoda, pa čeprav bi se vrha lahko skoraj dotaknila z roko . Zaradi pozne ure in sitnega sestopa, se odločiva za slednjega. Me je pa Razor s svojo strmo steno popolnoma prevzel.
 

Med drugim je bilo še precej drugih klasičnih zimskih pristopov, parkrat mi je celo uspelo it furat cevc

Zdej nej pa že pobere sneg po hribih, da bomo lahko skalo lezl

Legenda:

- Vladajo dobre razmere: se da nekak pridt čez