Zgodba z tole smerjo ima že dolgo brado. Odrešitev duševnih muk, pa se pokaže z klicem Domna Kastelica. V parih stavkih sva se vse zmenla in šla. O tej smeri sem slišal že mnogo. V ponedeljek po otvoritvi majskih iger sva šla v Možnico in tam prespala. Če nama je tokrat takoj uspelo najti lovsko pot, pa sva falila graben do stene. Prej ali slej sva bila tam. Prve 4 cuge sva lezla izmenoma, nato pa sem jaz kavalirsko odstopil vodenje po najtežjih raztežajih Domnu. Po 9 urah zame nečloveških naporov pa sva izplezala na vrh. Ko sem že mislil, da je hudega konec pa se je začel sestop po snegu, ki je kot minsko polje, poln lukenj, robnih zevi in ostalih neprijetnosti. Aja, vmes sem na štantu stal na mravljišču, kar pa mravlje niso tolerirale in me napadle z vsemi sredstvi. Neprecenljiva izkušnja.
Ker sem plezal že sosednji Sivi ideal, me je smer presentila v smislu kakovosti skale, ki je namalokrat zelo sumljive kvalitete.
Je pa bila lepa tura za uvod v sezono. LP Janez.
